V Novem mestu je za rušenje predvidena še ena črna gradnja

Mestna občina Novo mesto je 10. julija v romskem naselju Brezje-Žabjak porušila črno gradnjo, ki je stala na občinskem zemljišču. Odločbo je izdal gradbeni inšpektorat, leseno barako mladega romskega para pa so brez njunega vedenja porušili en dan po tem, ko je odločba postala pravnomočna.

Kot kaže, nameravajo v prihodnje porušiti še eno črno gradnjo. Občina ima namreč kot inšpekcijska zavezanka še eno pravnomočno odločbo gradbenega inšpektorata, ki predvideva odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, so navedli za N1.

Izvršitev odločbe se vleče že leto dni

Kdaj naj bi ga rušili, ni jasno, kaže pa, da rušenje ne bo steklo tako hitro kot prejšnjič.

K izvršitvi odločbe gradbenega inšpektorja je občina namreč pristopila že pred letom dni, a odstranitve objekta zaradi ravnanj drugih pristojnih državnih organov ni bilo mogoče izvesti, so pojasnili na občini. Ker je odločba za občino zavezujoča, so nadaljnje aktivnosti za izvršitev odločbe v teku, so še dodali.

Na vprašanje, ali objekt prav tako stoji v naselju Brezje-Žabjak, niso odgovorili, so pa razkrili, da objekt stoji na zelenih površinah, kjer gradnja stanovanjskih objektov ni dovoljena. To je tudi razlog, zakaj objekta ni mogoče legalizirati.

Investitorja sta bila z odločbo seznanjena že pred vselitvijo, z občino pa po njihovih navedbah ne sodelujeta pri iskanju rešitev.

Z občino doslej sklenjenih deset pogodb za stavbno pravico

Na Mestni občini Novo mesto sicer poudarjajo, da že več let aktivno spodbujajo urejanje pravnega statusa objektov in izboljšanje bivalnih razmer v romskih naseljih.

V ta namen občina denimo sklepa obdobne stavbne pravice za izvedbo postopkov legalizacije z možnostjo poznejšega odkupa zemljišča, se izvensodno poravnava v naselju Brezje za ureditev medsebojnih pravnih razmerij glede stanovanjskih objektov z gradbenim dovoljenjem, omogoča začasen zakonit priklop legaliziranih oziroma urejenih objektov na javno komunalno infrastrukturo ter sofinancira projektantske storitve za postopke legalizacije socialno ogroženim občanom.

Do zdaj je bilo v okviru prizadevanja za legalizacijo in ureditev pravnega statusa objektov sklenjenih in plačanih deset pogodb za stavbno pravico, na razpis za sofinanciranje projektantskih storitev pa je občina prejela le eno vlogo in ji tudi ugodila, a do realizacije ni prišlo, ker postopki niso bili izpeljani v roku. Na občini poudarjajo tudi, da so vsa romska naselja na območju občine prostorsko urejena in imajo možnost priklopa na občinsko komunalno infrastrukturo.